Omemba: Simone de Beauvoir

»Videla sem svet in življenje. Bilo je lepo in polno sonca.«

»Če ne povem resnice o sebi, je ne morem povedati o drugih.«

»Še vedno sem vidna, resnična in živa. / strast se še ni osula. / zardela od ljubljenja / vonjam cvetlični prah, ki lebdi na ramenih / upognjene trave.«

»Nikoli nisem sama, niti v temnem tunelu niti onkraj noči. Ker je z menoj in v meni pesem. In mi vladajo čustva.«

»Ni lahko biti edini pisan cvet / na vrtu belih rož. / vedno sama s seboj. / nenehno osredotočena na bistvo stvari …«

»Druga svetovna vojna je mater strašno zaznamovala. Njena generacija je bila nadčloveško pogumna in pokončna.«

»Šele ko pridemo v nepopolno tišino gozda, / med pravo listje, otipljiv šelest, / mahovit, mehek, vlažen mrak – / bomo postali podobni mahu in skorji …«

»Nimam nič drugega kot svojo preteklost. Vendar to ni več niti sreča niti ponos: ena sama uganka, tesnoba. Rada bi mu izpulila njegovo resnico. Toda, ali človek lahko zaupa svojemu spominu?«

»Kadar so me vprašali, kakšna je razlika med filmsko in gledališko igro, sem ponavadi odgovoril, da takšna, kot razlika med konzervo in slastno pečenko.«

»Star kmet sem zdaj, požvižgam se na uradni položaj!«

»Meni se zdijo v Evropi vse pridobljene pravice v nevarnosti, vključno z moškimi in ženskimi delavskimi pravicami.«

»Kot je rekla francoska filozofinja in pisateljica Simone de Beauvoir, ko je pisala knjigo o starosti – vsi smo stari, ampak ženske smo še starejše.«

»Seveda tudi na Zahodu poznajo korupcijo, ampak na Vzhodu je korupcija sistem delovanja.«

»Ljudje ne protestirajo le proti cepljenju ali ukrepom proti covidu, pač pa tudi zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nezadovoljstva z vlado in zdravstvenim sistemom ... Vse to jih tako frustrira, da gredo na ceste. In v tem ne vidim ničesar slabega. Se mi pa zdi slabo, da se ljudje ne cepijo.«

»Tako je samo moje mnenje. To ni načelo ali teorija.«

»Tisto malo njegove zasebnosti, kar je je pokazal, pa je bilo precej amoralno, tudi neetično, no, zelo problematično.«

»Kljub moji neskončni ravnodušnosti sta me ganila vaše pismo in dnevnik. Povejte mi o moji zvestobi, občudujem vašo. Verjamem, da bova zahvaljujoč medsebojnemu spoštovanju in zaupanju dosegli ravnovesje v odnosu.«

»Moja čustva do nje je opisala kot fatamorgano. Ne strinjam se.«

»Pišete čudovito in pogumno knjigo, v katero verjamem.«

»Ogorčena sem nad njihovo strahopetnostjo ter da obstajajo še drugi založniki.«

»Sylvie je v trenutku očarana nad novo sošolko, Občuduje jo, jo ceni, pripravljena je narediti vse, da bi jo dekle imelo rado nazaj.«

»Ne bi se mogla bolj strinjati: V zgodbi ni bilo nobenega notranjega zaleta in ni mogla zadržati bralčevega zanimanja.«

»Ko je leta 1954 napisala knjigo, je bila že izpiljena avtorica. Uničila je nekaj del, s katerimi ni bila zadovoljna. Tega ni uničila. O svoji zapuščini mi je nekoč rekla: Naredi tako, kot se ti bo zdelo prav.«

»Če sem jaz izkoriščana, mi je vseeno, ali me izkorišča ženska ali moški.«

»Žensko se ali glorificira in vzdiguje ali zatira in zaničuje.«

»Žensko se ali glorificira in vzdiguje ali zatira in zaničuje. Je muza, vredna občudovanja, ali pa 'neumna baba'. Gre pa za dve plati istega kovanca, v enem ali drugem primeru je razumljena kot drugorazredna.«

»Slovenija ima žico na meji. To že nekaj pove. Politiki in političarke, ki zaničujejo problem, ki je povzročil prihod večjega števila ljudi iz drugih držav, izvajajo rasistične politike, ki gredo z roko v roki z idejo, da je treba našo nacionalno identiteto in homogenost ohranjati ter reproducirati.«

»Umetnost, takoj ko se dotakne politike, neizbežno spusti na raven najbolj navadnega ideološkega pofla.«

»Najbolj preziram literaturo, ki se izdaja za literaturo katere koli manjšine, politične, etnične, splošne. Literatura je ena sama in je ni mogoče deliti. Dobra ali slaba.«

»Njihove teme so tudi moje; moje niso nikoli tudi njihove.«